Omemba: Aleš Horvat

»platnice na platnu postajajo vsebina. So kazalo novega upanja, skritega med stranmi razcefranih fragmentov. Neprebrano in zamolčano, nekdaj le površno, nas vabi k prelistavanju onkraj platnic.«

»Pojasniti je treba, da gre tu za knjige in revije, ki jim je potekel rok trajanja in bi tako ali tako šle na odpad. Revije, knjige, katalogi, ki jih najverjetneje nihče nikoli ni niti prelistal. Od tod tudi ime razstave Neprebrano. Splošno dejstvo je, da knjige, ki jo preberemo, po navadi ne zavržemo. Pustimo jo v knjižni zbirki, namreč zanjo smo porabili čas, nekaj življenja.«

»Marsikdaj tudi ponovi, da se je začasa opravljanja režiserskega poklica naučil prepoznati težko zaznavne razlike med niansami in stanji, ki jih človek občuti.«

»Sveta ne želi sprejeti črno-belega, kot se včasih zdi, zaradi tega mu dodaja in odvzema barvne odtenke.«

»Nasprotje črno-belemu svetu pa podčrta z naključnostjo, ki jo v samem procesu še kako pozdravlja.«

»Priča smo kaotični lepoti komaj zaznavne tridimenzionalnosti površine planeta ali zvezde, s katero avtor gradi mozaično dramaturgijo in jo hkrati opravičuje kot konceptualni nemir.«

»Če vseeno poskusimo z besedno vzporednico: Brez sonca molčimo, a to še ne pomeni, da smo že tam.«

»Nam pomembni ljudje si zaslužijo razstave.«

»Preprosta življenja naj odživijo še eno verzijo. Brskam po tetkinih predalih. Nogavice, razglednice, klobuki. To je življenje za razstavo. Instalacija neke usode.«

»Spomeniki po svetu padajo. Čas je za drugačna obeležja še tako preprostih življenj, ki so pogosto pozabljena v velikih zgodbah. Zato je razstava oltar moji osebni, a sicer širši javnosti neznani junakinji.«

»Najlepše ljubezenske pesmi so bile posvečene osebam, ki nam drugim ne pomenijo kaj dosti, pa nas vseeno nagovarjajo. Kdo je Prešernova Julija, kdo Dantejeva Beatrice? Umetnost je vselej subjektivna, osebna izpoved.«

»Zanimajo me minimalistične velikanske podrobnosti.«

»A ne dlakocepske narave, temveč bistveno pomembna za počutje, samozavest in idejnost nekega individuuma – nesramna umetnost.«

»Strukture so hipnotično čutenje okolja, ko skrivnost ustvari željo novega sveta.«

»Gre za doživljaj razmerja po svoje, neko odsotnost.«

»V tišino, ki jo poskušam likovno upodobiti v smislu simbolnih abstrakcij – liričnih razmišljanj.«